Počitniški dom duhov v tretji dimenziji

V času vsenarodne ljubezni, skupne države in lastnine so bili počitniški domovi čudovita destinacija za poletni in zimski oddih, ki so bili večinoma zgrajeni iz skupnega fonda. Načeloma je vsako resno podjetje imelo kakšno hišico ali pa vsaj počitniško prikolico, kjer so lahko samo zaposleni za majhen denar spodobno uživali v počitku in druženju s sodelavci in njihovimi ožjimi člani družine. Na terasah se je obračalo roštilje, balinalo na bližnji peščeni stezi, kartalo, šahiralo in veselilo do poznih večernih ur. Ah, idila.

Naj spomnim na slab prikaz anaglifov v Bloggerju, zato priporočam ogled galerije!

No, časi so se seveda spremenili. Skupne države ni več, lastnine še manj, podjetja so propadla, novi upravitelji so zaradi lakomnosti z izgovorom "saj noben noče več prit" zavozili nepremičnine, ki sedaj čakajo na prenovo ali rušenje. Slednjega je seveda več, saj bo lahko na odlični lokaciji zraslo kaj lepšega, novejšega in seveda dražjega. Profit mora bit'.

Kakšno je ozadje MNZjevega doma v Savudriji ne vem. Kot sem prebrskal po netu, gre za mešetarjenje z lastništvom parcele, ki je sedaj v rokah nekega hrvaškega podjetja in naj bi to že lanskega septembra zravnalo teren ter postavilo mini naselje. A hiše še stojijo. V njih pa na žalost dopustujejo samo še duhovi. Lep okoliški vrt je zaraščen, na čudovitih borovcih se že svetijo oranžne pike za sečnjo, otroška igrala so le še podporniki za ovijalke, stene objekta pa kvalitetno platno za lokalne grafitarje.

OK, materiala bo dovolj za eno lepo mini 3D serijo, ki se bo zavrtela novembra na inštitutu, tokrat pa le nekaj izsekov za pokušino v galeriji.