Helektitni dolgin v Davorjevem breznu

Pred dobrim mesecem me je poklical Davor in navdušeno pripovedoval o novih odkritjih v Davorjevem breznu, kjer smo nazadnje križarili konec januarja. V pritočnem meandru z imenom Karbonski meander, ki ga med zadnjim obiskom nismo pofotkali, so preplezali slap in se zaustavili pred pritočnim sifonom. V bistvu mu sifon kar težko rečemo, saj je pravzaprav neprehoden, a kljub temu skozi prod pronica bistri potoček. Ob povišanem vodostaju se stanje v peskolovu prav gotovo občutno spremeni, saj ga moč vode takrat dobro premeša in izpljune ves pesek. Ampak kaj, ko ga takoj zatem ponovno zatrpa.

No, ni pa to bilo edino odkritje. Prav na koncu pri sifonu so jamarji odkrili poševen rov, ki nas privede v višje ležečo, lepo okrašeno galerijo Kalcitno tramontano. Vitkih dolgih kapnikov, lepih ponvic s kristali in špagetov različnih dolžin je tu v izobilju, poleg njih pa so tu tudi manjše skupinice prikupnih helektitov.

Na koncu dvorane se po prehodu med kapniki prerinemo do nižjega poševnega rova, ki je prav nemarno blaten in povrh vsega še zoprno spolzek. Ponavadi se po takih vzpenjajočih blatnih rovih najlažje "kajlamo" (to gre v bistvu tako, da se na vse možne načine z vsemi štirimi udi oprijemamo sten, tal in stropa ter poskušamo čim manjkrat spolzeti navzdol, kar je seveda v obupnih blatnih razmerah nadvse komično), tukaj pa je to na žalost težje, saj je strop lepo okrašen s kristali - torej nič dotikanja!

In prav na koncu jamarja čaka lepa nagrada za vloženi trud. Na steni je namreč čudodelno prilepljen 29 centimetrov dolg helektit. Čudodelno zato, ker se kljub skorajda vodoravni legi s steno stika le na izredno majhni površini in le predstavljajte si, kakšen pritisk tam ustvarja zaradi svoje lastne teže. Takšna dolžina helektitov je pravzaprav redkost, kako velika najdba je tale v Davorjevem breznu pa bomo še spoznali. Več pa seveda v galeriji.