O čiščenju sem se pred časom že razpisal, tokrat le beseda ali dve o filmčku. Med fotografiranjem akcije sem posnel še nekaj nad- in pod-zemnih kadrov, dovolj zanimivih za kratek filmček. Posneto s 5Dmk2, osvetljeno z dvema poceni Seoul P7 LED lučkama in dodatnima difuzorjema, ton pa kar iz 5ke...
2011-02-18
Davorjevo brezno za sifonom
Na tretji obisk Davorjevega brezna (prvič, drugič) smo čakali kar precej časa. Lansko poletje je bilo precej radodarno s krajšimi nevihtami in tudi jesen se ni hvalila s sušnimi dnevi. In ko dežuje, se korita vodnih rovov rada napolnejo z vodo in nizki prehodi postanejo neprehodni. In ker je v odtočnem delu Davorjevega brezna kar nekaj takšnih prehodov, si lahko ob nalivu, ko se znajdeš za njimi, izhod lahko samo še narišeš.
Tokratna foto akcija je bila že skorajda obsojena na propad, saj razen italijanskih jamarjev, s katerimi si kaj prida ne bi uspel pomagati, na klubu ni bilo kakšnega posebnega zanimanja. Na srečo je zagato rešila Ines.
Na prvi foto akciji smo se ustavili pred krajšo stopnjo v odtočnem delu in v tokratnem sušnem začetku februarja smo se v neoprenih lahko končno podali proti krajšemu sifonu. Ta je raziskovalno ekipo prvič že ustavil, a je prehod pravzaprav enostaven. Zajameš zrak in se po daljšem metru potopa znajdeš na drugi strani, kjer te čaka večja dvorana in 30-metrski spust do novega vodnega toka.
Tokratna foto akcija je bila že skorajda obsojena na propad, saj razen italijanskih jamarjev, s katerimi si kaj prida ne bi uspel pomagati, na klubu ni bilo kakšnega posebnega zanimanja. Na srečo je zagato rešila Ines.
Na prvi foto akciji smo se ustavili pred krajšo stopnjo v odtočnem delu in v tokratnem sušnem začetku februarja smo se v neoprenih lahko končno podali proti krajšemu sifonu. Ta je raziskovalno ekipo prvič že ustavil, a je prehod pravzaprav enostaven. Zajameš zrak in se po daljšem metru potopa znajdeš na drugi strani, kjer te čaka večja dvorana in 30-metrski spust do novega vodnega toka.
Če sva bila že nad zgornjimi deli navdušena so naju spodnji popolnoma prevzeli.Po 30-metrskem spustu jama, zaradi novega vodnega toka, zopet zamenja videz. Več je sigastih tvorb, več ponvic, nekaj krajših stopenj in slapov. Tudi v teh delih je možnost odkritja višje ležečih etaž velika, pregledan je le glavni vodni rov, zgoraj pa vse preluknjano in spodobno zasigano. Slutim, da se višje nekje skriva še kak helektitni dolgin, kakršen je že v pritočnih delih.
Na žalost pa se tempo spuščanja odvija prehitro in je dolžina novih delov na žalost dosti krajša kot smo upali. V takšnih jamah praviloma naletiš na sifon in tudi tukaj je tako. A ta bo za spremembo globok in dolg, dostopen le potapljačem. Suhim jamarjem tako ostane le iskanje morebitnih obhodov in glede na razvejanost bo kaj takega zelo verjetno. Več pa v galeriji.
2011-02-02
Mimikrija 3D "teaser" oz. kje na netu naj sploh gledamo 3D posnetke
Skrivanje. Prikrivanje. Stapljanje. Človeka z naravo in človeka z nepoznanim, hladnim okoljem. Tako nekako se je bral spremni tekst k lanskoletni odmevni razstavi 3D fotografij Matjaža Tančiča. In kdor se je udeležil otvoritve razstave je lahko prek monitorjev in v zadnjem kotičku dvorane na steni spremljal kratek spremljevalni 3D filmček, tako imenovani "teaser" oziroma dražilnik ali mikavnik :-) Posnet je bil v enem dnevu na dveh lokacijah, kjer sva z Matjažem dokončno zakoličila idejo o place3d. Z nama se je pred kamerama trudila Nina, težje pa bi shajala tudi brez Uroševe takšne in drugačne podpore.
In zakaj je filmček tako dolgo časa čakal na objavo? Zaradi predvajalnikov. Kdor spremlja ta blog, se bo morda spomnil posta o barvnih nepravilnostih, ki jih prikazujejo različni brskalniki. Stari dobri Firefox je barvni pravilnosti še najbližje, ostali pa se vlečejo iz zagate na račun skalibriranih monitorjev, ki to ponavadi seveda niso. Pri anaglifnem videu pa je težava še večja. Priljubljeni predvajalniki (Vimeo, YouTube...) si rdeče-svetlomodri odtenek potreben za anaglifni prikaz priredijo po svoje in tistim, ki životarijo s slabo nastavljenimi barvami na monitorju pošteno zagrenijo 3D življenje. YouTube je to elegantno rešil s pomočjo 3D predvajalnika (kako? tako!), pri Vimeu očitno še niso tako daleč, sta pa na voljo še nVidiin dosežek (bolj komercialne narave) in najbolj napredni 3DF33D, ki se brez Firefoxa 4 ne bo pustil zagnati. In kaj priporočam? Vrstni red je nekako tak, kot je to razvidno spodaj, zato kar brez strahu inštalirajte novega Firefoxa, saj ta ne povozi stare verzije. Torej, vabljeni na ogled prek spodnjih povezav!
In zakaj je filmček tako dolgo časa čakal na objavo? Zaradi predvajalnikov. Kdor spremlja ta blog, se bo morda spomnil posta o barvnih nepravilnostih, ki jih prikazujejo različni brskalniki. Stari dobri Firefox je barvni pravilnosti še najbližje, ostali pa se vlečejo iz zagate na račun skalibriranih monitorjev, ki to ponavadi seveda niso. Pri anaglifnem videu pa je težava še večja. Priljubljeni predvajalniki (Vimeo, YouTube...) si rdeče-svetlomodri odtenek potreben za anaglifni prikaz priredijo po svoje in tistim, ki životarijo s slabo nastavljenimi barvami na monitorju pošteno zagrenijo 3D življenje. YouTube je to elegantno rešil s pomočjo 3D predvajalnika (kako? tako!), pri Vimeu očitno še niso tako daleč, sta pa na voljo še nVidiin dosežek (bolj komercialne narave) in najbolj napredni 3DF33D, ki se brez Firefoxa 4 ne bo pustil zagnati. In kaj priporočam? Vrstni red je nekako tak, kot je to razvidno spodaj, zato kar brez strahu inštalirajte novega Firefoxa, saj ta ne povozi stare verzije. Torej, vabljeni na ogled prek spodnjih povezav!
Naročite se na:
Objave (Atom)