Davorjevo brezno

Kot sem že enkrat prej omenjal, je z novimi jamami kar velik problem. Svoje vhode še prerade skrivajo in zato ni nič več nenavadnega, če je treba danes za dobro jamo pošteno pljuniti v roke. Kdor spremlja tale blog se bo spomnil zgodbe o Žirovcovi jami, tokrat pa smo na povabilo Davorja Mesareca, člana JD Hrpelje-Kozina, pokukali na Kozinski konec v okolico Kačič, v Davorjevo brezno. Vhod so na popolnoma neperspektivnem terenu odkopali lanskega aprila in se v šestih akcijah prebili do vodnega toka na globini -220 metrov.

Tokratna nedeljska akcija je bila predvsem fotografska, nagibajoča se bolj k dokumentarni plati kot pa kakšnim kreativnim izdelkom. Za cilj smo si zadali pofotkati vhodni del, veliko dvorano in vodni rov do slapu, kjer je za nadaljevanje potrebno navleči neoprene. To zabavo si bomo seveda privoščili kdaj kasneje, predvsem v toplejših mesecih.

Po vhodnemu 30 metrskemu breznu, pri vrhu ojačanemu z gradbenim odrom, smo sledili krajšim stopnjam in meandrom vse do vstopa v najglobjo vertikalo z 80 metri globine in spoštovanja vrednim imenom "Kačiški Lord". Ta se konča na globini -170 metrov, kjer se po krajšem meandru odpre velika in strma Arkadna dvorana velikosti 80 x 30 x 20 metrov. Pri njenem dnu so jamarji razširili krajši rov, kjer se pač malce zmočiš in prišli do stičišča rovov ter vodnega toka. V tem Meandru Tihe vode nas je čakalo še 400 metrov slikovitega rova s potokom, kotlicami in kapniškim okrasjem, vse do slapu, ki je tudi sicer bil naša zadnja točka.

Seveda pa se tam jama še ne konča. Po naslednjih 200 metrih je jamarje trenutno zaustavilo večje jezero z zelo nizkim prehodom, za njim pa jama seveda veselo šiba dalje. Ko smo prilezli ven, se nas je burja na srečo usmilila, kakšen zob pa je pokazal le mraz pri -4, saj smo bili utrujeni in premočeni. Kako zabavno bi bilo šele v neoprenih!

Več fotk v galeriji...