Jamarska oprema

Med brskanjem po Life arhivu sem naletel na zanimivo fotografijo jamarja iz leta 1946, kako pozira pred kupom svoje opreme. V tistih časih je bilo jamarstvo velika avantura. No, pravzaprav je bilo tako z vsemi raziskovanji tistega časa. Iz današnje perspektive so bila oblačila popolnoma neprimerna za težavne razmere, razsvetljava je bila zapletena in nerodna, da ne omenjam plezalne opreme, ki je danes v neki popolnoma drugi dimenziji kot takrat. In kako je s tem danes?

Takole zgleda pri meni. Levo zgoraj sta kombinezona v PVC (ki je nepremočljiv če ni raztrgan) in kordura izvedbi (z dodatno zaščitenimi predeli), pod kombinezonom se večinoma znojim kar v bombažnih majicah, grejem pa se s podkombinezonom in nogavicami iz flisa. Ponavadi ne pozabim tudi na ščitnike za kolena, ker rezervnih kolen pač ne dajejo, roke si rad zaščitim s PVC ali običajnimi rokavicami (odvisno od razmer v jami), na noge pa nataknem kar ekstra vzdržljive škornje. Transport vsega mogočega in nemogočega je v jami najlažje opraviti s transportkami vseh velikosti (po domače prasicami, le najmanjšim pravimo ljubkovalno beer-bag), Peli kovčki (beri zgodbo) in kanistri, ki ponavadi končajo v prasicah. Za konec ostane le še kovačija, oziroma plezalna oprema, brez katere bi bila marsikatera jama nedosegljiva in pa čelada z električno razsvetljavo (karbidke so čedalje redkejše).