Vrhniški pirhi - neminljive mojstrovine Franca Groma

Barvanje velikonočnih jajc je bilo vedno prijetno opravilo. Že kot otrok si bil ponosen tudi na najbolj nemogočo kombinacijo barv in vzorcev, ki so v sožitju z miniaturnimi putkami sestavljali groteskne inštalacije. Starši so na te izdelke vedno gledali ljubeče in se z nostalgijo spominjali svojih otroških dni. Najbolj razburljivi trenutki celotne procedure pa so bile gotovo zadnje ure pred razbijanjem lupine. Jajce si potežkal, si ga še zadnjič ogledal, potem pa z neusmiljenim udarcem razbil lupino. In čeprav so bila to le postarana, trdo kuhana jajca, je bil okus precej boljši od navadnih.

Vendar pa se človeška domišljija ni ustavila le pri barvanju velikonočnih jajc. Skozi številne generacije so se izoblikovale različne poslikave, vzorci, gravure in tehnike, nekatere med njimi spadajo tudi med cenjena umetniška dela. V množici najrazličnejše okrašenih velikonočnih jajc še posebej izstopajo prekrasni Vrhniški pirhi mojstra Franca Groma. Sodijo med največje dosežke slovenske rokodelske umetnosti, njihova slava pa se razteza prek mnogo dežel. Poleg številnih privatnih in muzejskih zbirk jih lahko kot protokolarna darila občudujemo tudi v mnogih predsedniških in kraljevskih sobanah.

Prvo srečanje s Francom Gromom

Ideja o 3D predstavitivi Gromovega dela se je kalila že dlje časa. Prvi stik je navezal Matjaž Podjed, ki je pred slabim desetletjem sestavil lepo 3D multivizijo kock Janeza Groma (brat Francove žene), katerega natančno zrezkane ter prevrtane kocke različnih materialov prav tako veljajo za unikatne umetnine. Po prvih srečanjih in testnih posnetkih smo na Stereoskopskem društvu idejo o predstavitvi Vrhniških pirhov malce zanemarili in se šele leta 2013 resneje lotili projekta. S scenarijem in režijo se je spoprijel Tibor Gedei, ki je s Francom opravil tudi izčrpen pogovor, še en dan pa smo porabili za fotografiranje pirhov. Decembra 2013 je bil film nared in premierno prikazan v okviru Stereoskopskih dni na Institutu Jožef Stefan, kjer so Vrhniški pirhi zasijali na velikem, 4x5 metrov velikem platnu.

Žal je Franc Grom, v aprilu 2015, po hudi bolezni končal svojo bogato ustvarjalno pot.


Scenarij in režija: Tibor Gedei
Kamera in montaža: Peter Gedei
Vodja projekta: Matjaž Podjed

Stereoskopsko društvo Ljubljana, 2013

Tradicija

Člani jamarskega kluba Železničar radi gojimo tradicijo v vseh oblikah. Najpogostejša so vsekakor tradicionalna druženja, ki predstavljajo eno glavnih osi klubskega življenja. Novopečeni člani se tradicionalno zagovarjajo na Luciferovanju, starejši preverijo klubsko vzdušje na tradicionalnem medgeneracijskem srečanju, novoletno zabavo pa že nekaj let tradicionalno popestrijo člani pobratenega rakovškega društva. Tradicionalno organiziramo tudi jamarsko šolo, se tradicionalno udeležujemo tradicionalnih dogodkov in se tradicionalno odpravljamo v jamski svet izza naših meja.

Luciferovanje 2011

Tradicionalno izdajamo tudi klubsko glasilo Bilten. In letošnje, že 29. po vrsti, je najobsežnejše doslej. Prispevki zasedajo kar 152 strani zanimivega čtiva in kot se tradicionalno spodobi, je Bilten za člane društva zastonj, za ostale pa brezplačen. Na voljo je v elektronski in tiskani izdaji, za slednjo pa bo treba pocukati kakšnega člana kluba ali pa obiskati prostore društva, kjer tradicionalno sestankujemo vsak četrtek.

In ker smo jamarji, imamo tudi tradicionalne obiske jam. Eden takšnih je obisk Jame pri Sv. Treh Kraljih, kamor se praviloma zgrinjamo v prvi polovici januarja, če se le da, na dan Svetih Treh Kraljev. Tradicionalno gre tu za masovno akcijo, kjer je pomembno druženje, popestreno s salvami smeha in dobro voljo. Takrat pustimo polne "prasice" z običajno kramo doma in se sproščeno pretočimo skozi razgibane rove.

Jama pri Svetih Treh Kraljih

Tokrat nas je kljub tradiciji spremljala kamera in marljivo beležila vso tradicionalno dogajanje. A ni ostalo le pri tem. Za potrebe boljše predstavitve "pišaljke" oz. "pipi", o kateri lahko berete v Biltenu na strani 108, smo posneli tudi reklamni vložek, ki se prikaže nekje v spodnjem videu. Pripomoček je nežnejšemu spolu koristen v vsaki situaciji, zato vabljene k samogradnji in navodilom za uporabo. No, da ne dolgovezim, slika bo gotovo povedala več, kot še nekaj mojih dodatnih besed.

3D video portret pianistke Lovorke Nemeš Dular

Do portreta priznane pianistke Lovorke Nemeš Dular je prišlo kar po prijateljskih povezavah, saj se v mojem portfoliu portreti ravno ne drenjajo. Običajni vprašanji v stilu "kdaj bom imel čas" in "kje bi to naredila" sta lahko sila neprijetni in včasih iskanje odgovora bolj spominja na odisejado kot pa na kratek sprehod. A je za slednje na veliko veselje poskrbela dodatna ideja o izvedbi 3D videa. No, čas in prostor sta se tako hitro našla.

Po najinem prvem druženju v dvorani Grosupeljske knjižnice, kjer so nama za nekaj ur odstopili simpatičen koncertni prostor, sva v drugo zasedla veliko dvorano v Zavodu svetega Stanislava. Večji prostor zahteva tudi večji klavir, le tehnika se je na srečo zmanjšala. Če sem se v Grosuplju v glavnem ukvarjal kam naj zaboga postavim težak in neroden doma izdelan "mirror-rig", sem v drugo to zagato rešil s priročnejšo aparaturo. Ampak težav seveda s tem še ni bilo konec. Pri snemanju z eno kamero je ponovitev precej, in če ne drugega, so za izvajalca kar zoprne, saj je pomembna natančnost izvedbe.

Predanost glasbi zahteva človeka v celoti. Ure in ure vaj, leta in leta izobraževanja, vzponi in padci. Kdor se v življenju ni nikoli uril v obvladovanju glasbenega inštrumenta, si težko predstavlja, s kakšnimi odrekanji se glasbeniki soočajo. Že v mali glasbeni šoli za uspeh zahtevajo veliko truda, višje na stopničkah izboraževanja pa se zahteve le še stopnjujejo. Veliko jih odneha, nekateri prej, drugi kasneje, le najbolj vztrajnim pa je dano okusiti najvišjo stopnico - zlitje z inštrumentom, postati eno, čutiti glasbo in je ne samo slišati. Je ta popolna predanost samo ljubezen do glasbe ali tudi do inštrumenta? Graciozni premiki rok, božanje klavirskih tipk, igranje s celim telesom, dovolj razlogov, da je potrebno glasbo tudi gledati.

Torej, video na HD, vklopite celozaslonski način, nataknite 3D očala in navijte zvok na maksimum. Spodaj YouTube verzija, na voljo je tudi na Vimeu, od aprila dalje pa bo predvajan na Sisvelovem kanalu 3D Tile Format prek Astra satelita 1L (19.2° 11023H symbol rate 22000 FEC 5/6). Na velikem 5 x 4 metrov velikem platnu pa smo si ga ogledali na stereoskopskih dnevih Stereoskopskega društva Ljubljana lanskega decembra.

TV prispevek o mojem fotografskem delu

V decembru je bila na TV kanalu RTV Slovenije prikazana mozaična oddaja Slovenski magazin, v kateri avtorji s kratkimi prispevki orišejo slovenske zanimivosti iz najrazličnejših področij. Tokrat je prišlo na vrsto moje fotografsko ustvarjanje v jamah, povod pa je bila objavljena fotografija Ledene jame na Stojni na spletni strani National Geographica. Čudovit prispevek avtorice Alenke Bevčič smo posneli v Zelških jamah, pri snemanju pa so pomagali "železničarja" Bole in Jasna, Joc in "rakeški" Luka, velika zahvala pa nenazadnje pripada tudi snemalcu Pavlu Jurci in njegovi ekipi.

Jesenske miniature

Sredi decembra sta se odvila stereoskopska večera na Institutu Jožef Štefan, kjer Stereoskopsko društvo Ljubljana vsako leto organizira projekcije 3D multivizij in filmov. Kdor jih je zamudil, bo popravek lahko uveljavil naslednje leto v decembru, do takrat pa prilagam kratek video sprehod po gozdičku na robu Ljubljane, ki smo si ga lahko ogledali na velikem platnu. Tole tu je bolj podobno barvnemu zmazku kot pa toplim jesenskim barvam, vendar pa je optimizirani anaglif, za razliko od običajnega, občutno prijetnejši za ogled. Do dneva, ko bo tudi Vimeo zaštartal s kakšnim nastavljivim 3D predvajalnikom, se bomo morali nagibati le k YouTubu, kjer so 3D problem že zdavnaj rešili.

3D Siddharta

Skupina Siddharta gotovo ne potrebuje posebne predstavitve. Posluša in prepeva jih staro in mlado, marsikateri komad je že v klubu ponarodelih, slovijo kot naj slovenski bend v vseh pogledih, ustvarjajo presežke, pobirajo nagrade, hm, sem še kaj pozabil? Seveda, in prvi imajo 3D booklet koncertnega DVDja, ki je bil v živo posnet v letošnjem avgustu na novem ljubljanskem štadionu v Stožicah. Kot je to že v navadi je za 3D poskrbela skupina Place3D, ki je tokrat iz klasičnega dueta prerasla kar v kvartet.

Scenarij je bil nadvse preprost. Fotkali bomo koncert, kako zaodrje, pa prej in potem in to bo to. No, osnovno idejo je potem prerasel še 3D videospot, ki je na koncu odigral skoraj vidnejšo vlogo. S kamero se je trudil Aleš Pirec, Samo Bešlagič pa je meni in Matjažu pomagal pri lovljenju koncertnih utrinkov skozi dvojno lečovje.

Seveda pa je bilo potrebno po koncertu posnetke še preveriti, urediti, popariti (pa ne s paro, da ne bo kdo mislil, ampak najti ustrezne pare :-), popeglati in prenesti v popolnoma anaglifu neprijazen barvni prostor CMYK, primeren za tisk. Po finalnem "likanju" je bila priložena DVD knjižica nared in čas je bil še za montažo 3D videa iz materiala, za katerega nismo bili prepričani kaj obeta. Na koncu je bil zadosten za trailer in pa spot, ki se je premierno zavrtel pred koncertom Siddharte v Cvetličarni in večer kasneje v oddaji RTV SLO Videozid. Ena redkih priložnosti gledanja anaglifnih posnetkov na televiziji in sodeč po videnem, popolnoma sprejemljivo ter barvno korektno (začetek na 34:30).



OK, da ne morim na blogu s fotografijami, si jih lahko, take velike, super za na namizje potegnete s Siddhartine uradne strani. Baje se vlečejo kot vroče žemljice, pohitite, da jih ne bi zmanjkalo!

Yeah, rock on!!!

Zelo kratek 3D film iz sušnega Pekla pri Borovnici

Dolgo sušno obdobje in topli sončni dnevi so bili kot nalašč za kratka potepanja. Med drugim me je zaneslo tudi v senčno sotesko Pekel pri Borovnici, kjer sem v prijetnem hladu ob žuborenju mirnega potočka nasnel nekaj 3D kadrov. No, ker bi jih bilo kar škoda zavreči, so z malce glasbene podlage zaživeli v spodnjem enominutnem filmčku...

Čakajoč na 3D GoProja

No ja, saj v tem primeru se bo Godo zagotovo pojavil. Kot pravijo, bo 3D GoPro ohišje v trgovinah konec aprila. Vanj bo moč stlačiti dva kosa, ki bosta med seboj povezana s kablom za boljšo sinhronizacijo in lažje proženje, na kakšne dodatke kot so LCD BackPac in dodatni akumulator pa lahko samo pozabimo. Prostega priključka pač ne bo na voljo. Do takrat pa se lahko pohecamo z dvema ločenima, z vsakim v svojem ohišju, z bazo okoli 7 cm, krasnim širokim kotom in s kar nekaj sinhronizacijske sreče. Oba sistema imata svoje prednosti in slabosti, kar pomeni, da bo treba na koncu imeti kar oba...

Ker je bil ravno pust, smo družinsko zašli do Cerknice, kjer sem na hitro posnel nekaj kadrov z ločenim sistemom in jih barvno neobdelano ter 3D obdelano združil v spodnji bolj-testne-sorte-filmček. Kljub nekaterim nesinhronizacijam zadeva deluje popolnoma spodobno, le dokler je vse skupaj stabilno. Ogled na YouTube s številnimi 3D možnostmi in na Vimeo z anaglifom.

YouTube        Vimeo

Čistilna akcija v Šimenkovem breznu - še kratek filmček

O čiščenju sem se pred časom že razpisal, tokrat le beseda ali dve o filmčku. Med fotografiranjem akcije sem posnel še nekaj nad- in pod-zemnih kadrov, dovolj zanimivih za kratek filmček. Posneto s 5Dmk2, osvetljeno z dvema poceni Seoul P7 LED lučkama in dodatnima difuzorjema, ton pa kar iz 5ke...

Mimikrija 3D "teaser" oz. kje na netu naj sploh gledamo 3D posnetke

Skrivanje. Prikrivanje. Stapljanje. Človeka z naravo in človeka z nepoznanim, hladnim okoljem. Tako nekako se je bral spremni tekst k lanskoletni odmevni razstavi 3D fotografij Matjaža Tančiča. In kdor se je udeležil otvoritve razstave je lahko prek monitorjev in v zadnjem kotičku dvorane na steni spremljal kratek spremljevalni 3D filmček, tako imenovani "teaser" oziroma dražilnik ali mikavnik :-) Posnet je bil v enem dnevu na dveh lokacijah, kjer sva z Matjažem dokončno zakoličila idejo o place3d. Z nama se je pred kamerama trudila Nina, težje pa bi shajala tudi brez Uroševe takšne in drugačne podpore.

In zakaj je filmček tako dolgo časa čakal na objavo? Zaradi predvajalnikov. Kdor spremlja ta blog, se bo morda spomnil posta o barvnih nepravilnostih, ki jih prikazujejo različni brskalniki. Stari dobri Firefox je barvni pravilnosti še najbližje, ostali pa se vlečejo iz zagate na račun skalibriranih monitorjev, ki to ponavadi seveda niso. Pri anaglifnem videu pa je težava še večja. Priljubljeni predvajalniki (Vimeo, YouTube...) si rdeče-svetlomodri odtenek potreben za anaglifni prikaz priredijo po svoje in tistim, ki životarijo s slabo nastavljenimi barvami na monitorju pošteno zagrenijo 3D življenje. YouTube je to elegantno rešil s pomočjo 3D predvajalnika (kako? tako!), pri Vimeu očitno še niso tako daleč, sta pa na voljo še nVidiin dosežek (bolj komercialne narave) in najbolj napredni 3DF33D, ki se brez Firefoxa 4 ne bo pustil zagnati. In kaj priporočam? Vrstni red je nekako tak, kot je to razvidno spodaj, zato kar brez strahu inštalirajte novega Firefoxa, saj ta ne povozi stare verzije. Torej, vabljeni na ogled prek spodnjih povezav!

3DF33D   -   YouTube   -   Vimeo

Jami v kamnolomu Drenov grič

Blizu Drenovega griča se ob Lesnem Brdu nahajajo zanimivi trije kamnolomi. Najvišje ležečega še vedno izkoriščajo, najbolj znan med njimi pa je gotovo najnižje ležeči Kuclerjev kamnolom, ki je bil leta 1991 razglašen za naravni rezervat. Če sledimo cesti se nekaj 100 metrov naprej pripeljemo do srednje ležečega kamnoloma, kjer so z izkopavanjem prenehali že s koncem osemdesetih let. In v tem čudovitem skalnem amfiteatru sta se nahajala vhoda v dve jami, bogati s helektiti in aragoniti. Danes jam ni več, oziroma sta zasuti z industrijskimi odpadki, predvsem z ostanki kamnoseških del. Baje se temu početju ne da stopiti na prste, tudi iz najvišjih inštanc ne. Kot kaže imajo najemniki v načrtu popoln izbris kamnoloma, oziroma bolje rečeno - izdelavo lepe travnate uravnave. No, če so nekoč izkopali ves material iz kamnoloma, ga bodo sedaj lepo vrnili nazaj, vprašanje je le, kakšne kakovosti bo.
Kamnolom danes:

... in leta 1991:


Jami smo v devetdesetih JKŽ-jevci velikokrat obiskali, primerni sta bili tudi za jamarsko šolo, saj je bila obilica ozkih prehodov trd oreh za marsikaterega tečajnika. Odličen članek o krasu Lesnega Brda je napisal Aleš Lajovic in je bil objavljen v društvenem Biltenu na strani 42. Na tista leta je ostal edini spomin spodnji filmček iz leta 1991, ki je nastal bolj iz eksperimentalnih vzgibov, kot pa kaj drugega. Snemalo se je z neko analogno Hi-8 kamero, osvetljevalo s halogensko lučko in montiralo na U-matic analogni montaži. Glavni akter je brat Tibor, kamera se je valjala večinoma po mojih rokah, z montažo pa se je trudil Tibor na predpotopnih napravah. Filmček nima kakšne posebne vrednosti, je pa simpatičen dokument časa v katerem je nastal in spomin na jamo, ki jo kot kaže ne bomo nikoli več obiskali.