Slovenia Press Photo 2012

V začetku letošnjega marca se je zaključil že četrti festival novinarske in dokumentarne fotografije v organizaciji Zavoda za promocijo fotografije neutrudnega Mateja Leskovška in njegove ekipe. Udeležba je za vsakega slovenskega fotoreporterja obvezna preverka, kaj si o njegovih delih misli ugledna mednarodna žirija in hkrati priložnost pregledati številne razstave, ki se zvrstijo med dogodkom.

Letos sem sodeloval z dvema zgodbama, o jamah južne Francije in o Ledeni jami na Stojni. V slednji je žirija izbrala posnetek dvorane v desnem kraku jame za častno omembo v kategoriji Narava in okolje. Na njem prepoznamo Ines Klinkon, ki se v ledenem objemu navdušuje nad lepotami ledenih skulptur. Z desne je pomagal osvetljevati Miha Staut. Obema seveda zahvala!
In kakšni sta ti zgodbi? Takšni:

Jame v južni Franciji - avgust 2011

V južni Franciji se nahaja nekaj najlepših jam, kar jih premore Francija. Zaradi posebnih in občutljivih tvorb so vhodi vanje praviloma zaklenjeni, vstop pa nadzoruje lokalno jamarsko društo. (Jame v južni Franciji - avgust 2011)

Jamar mora biti za obisk neturističnih jam ustrezno usposobljen. Obvladati mora vrvno tehniko ter biti primerno opremljen zaradi nizkih temperatur in visoke stopnje vlažnosti. (Jame v južni Franciji - avgust 2011)

Do najlepših delov jame Pousselieres mora jamar premagati vrsto zahtevnih brezen in ožin, vendar je na koncu poplačan s čudovitim razgledom na snežno bele kapnike v končni dvorani. (Jame v južni Franciji - avgust 2011)

V višje ležečih jamah kapniškega okrasja praviloma ni. Tu kraljuje moč vode saj so ti rovi ponavadi odtoki padavin z bližnjih gora. Vendar pa je zaradi neobljudenosti tu voda čista. (Jame v južni Franciji - avgust 2011)

Nekatere jame premorejo okrasje, ki ga le stežka najdemo tudi drugje. Snežnobeli aragoniti takšnih velikosti so ponavadi dovolj velik razlog, da je jama še posebej zaščitena. (Jame v južni Franciji - avgust 2011)

Aragoniti se lahko zaradi primesi kovin in mineralov tudi obarvajo. Poleg belih so v južnofrancoskih jamah najbolj znani modri in zeleni, le v eni so raziskovalci odkrili tudi rumene. Ti se citronasto zasvetijo le pod pravim kotom osvetlitve. Zaradi težavnosti dostopa so posnetki teh tvorb zelo redki. (Jame v južni Franciji - avgust 2011)

 Ledena jama na Stojni - oktober 2011

Tudi ledenim jamam v zadnjih letih niso prizanesle klimatske spremembe. Ledena jama na Stojni nad Kočevjem že leta kljubuje višjim zunanjim temperaturam, na hitrejše topljenje ledu pa vpliva tudi stanje zaščitenega gozda okoli vhoda v jamo. Še tako majhno podrto drevo lahko drastično vpliva na stanje ledu v jami. (Ledena jama na Stojni - oktober 2011)

Še nekaj let nazaj je bil pogled v 60 metrov globoko vhodno dvorano zaradi večje količine ledu popolnoma drugačen. Za varen dostop v dvorano si je moral jamar zaradi zmrznjene podlage že na vhodnem podoru nadeti dereze. (Ledena jama na Stojni - oktober 2011)

Vhodna dvorana ledene jame danes kaže klavrno podobo. Led izginja, podrtega skalovja je mnogo več, debla starih smrek grozeče štrlijo iz izginjajočega ledu. (Ledena jama na Stojni - oktober 2011)

Jamar kaže na svedrovec, kamor je lahko pred štirimi leti brez težav privil pritrdišče. V desni krak jame se danes lahko spustimo le še z uporabo lednih klinov. (Ledena jama na Stojni - oktober 2011)

Kljub temu, da led v zgornjem delu pospešeno izginja, je na dnu 40 metrskega desnega kraka situacija drugačna. Kot kaže, se temperaturni pogoji tu niso dosti spremenili in se zaradi povečanega dotoka vode led tvori še hitreje. (Ledena jama na Stojni - oktober 2011)