2009-09-06

Spet koledarji...

Pri jamski fotografiji je pač tako: vsem je všeč, nobeden pa jo ne rabi. Če ne drugače, se večini zdi docela prismuknjeno bloditi po temi, se valjati po blatu ter premagovati globoka brezna in ozke prehode. In to samo za eno ali dve fotografiji. Pa vendar je kar nekaj prostorčkov, kjer je jamska fotografija nadvse cenjena - največ na posebnih natečajih in koledarjih. Ker izhajata le dva, ki veljata za najboljša (založniške hiše SpeleoProjects in nemškega jamarskega društva) je zato gneča še toliko večja. In če tvojo fotografijo na koncu le objavijo, si lahko to šteješ v posebno čast, saj vsak koledar premore le 12 fotografij.

V tokratnem koledarju Speleoprojects je objavljena fotografija iz Martinske jame na kateri Petra zamišljeno zre v lepo sigasto zaveso, popestrila pa nam bo mesec november.

V nemškem koledarju pa je objavljena fotografija iz mojega jamarskega potepanja po južni Franciji. Fotografija je nastala v neki novoodkriti jami blizu mesta Olargues, kjer sva si skupaj s fotografom Max Wishakom vzela čas, dala na kup vso fotografsko opremo, ki sva jo premogla ter se kakšno uro hecala s postavljanjem razsvetljave. Res ni slaba.

3 komentarji:

Unknown pravi ...

Goooooo Pero! Hude!

peterg pravi ...

Ma se neki matramo no...

JureF pravi ...

Lepo, cestitam :)

(sicer pa ta teden pricakujem tvojo knjigo :D)